Baltske države, dežele jantarja, jezer in borovih gozdov
Baltske države, Litva, Latvija in Estonija, ležijo na vzhodni obali Baltskega morja med Poljsko in Finskim zalivom. V vsaki od njih najdemo stare gradove, trdnjave, dobro ohranjene razkošne dvorce ali graščine, ki so jih zgradili plemiči iz različnih sosednjih dežel. Največ je nemških in ruskih, veliko pa tudi poljskih in skandinavskih. Velike in močne države z vzhoda, juga in severa so pustile močan pečat v baltskih mestih. Trgovci, ki so pripadali hanzeatski zvezi mest so v rokah držali skoraj vso trgovino.
Potovanje po deželah Baltika
Tri baltske države danes predstavljajo eno od najredkeje poseljenih regij Evrope, kar daje deželam poseben čar in ponuja popotnikom možnosti umirjenega potovanja, občudovanja ravnic, tisočerih jezer in zelo dobro ohranjene narave. Pokrajina je pokrita z gozdovi, močvirji, majhnimi in velikimi jezeri ter rekami, tukaj najdemo tudi velike skalnate balvane, ki so jih ponekod odložili skandinavski ledeniki.
Ob baltskem morju najdemo neskončne bele mivkaste obale, izza katerih se dvigujejo nizke sipine in šelestijo borovi gozdovi. Počasi a vztrajno se na tej »jantarjevi obali« razvija turizem, povsod se obnavljajo zdravilišča, gradi se vedno več sodobnih hotelov. Prestolnice Vilnius ( Vilna ), Riga in Talin, so mesta ki so povsem zasluženo uvrščena v zakladnico svetovne kulturne dediščine Unesca. Tako kot skandinavske države imajo tudi baltske države različen jezik, zgodovino, etnični izvor, kulinariko in različen narodni značaj. Natančneje povedano, litovski in latvijski jezik spadata v baltsko družino jezikov, ki je ena od družin indoevropske skupine jezikov. Litovski jezik je, poleg tega, da je podoben sanskrtu, tudi zelo star jezik. Estonci govorijo v ugrofinskem jeziku, torej ima njihov jezik podoben izvor kot Finščina in Madžarščina. Poleg domačih jezikov pa so prisotni tudi jeziki manjšin, predvsem ruščina, poljščina, beloruščina in ponekod zopet nemščina.
Značajsko so Estonci zelo 'severnjašk'i in manj družabni za razliko od južnih sosedov Latvijcev. V primerjavi z oboji so Litvanci pravi »severni Italijani«. Bolj podobna kot ljudje in njihove družbene navade, sta baltsko podnebje in pokrajina. Poletja so topla, a glede na zemljepisno lego ne prevroča, zime hladne in snežene. Nekoliko bolj toplo podnebje ima Litva, kjer v notranjosti prevladuje celinsko podnebje z vročimi poletji in hladnimi zimami. Zaliv baltskega morja, na katerega mejijo Estonija in Latvija, ima enako ime kot prestolnica Latvije, Riga. Na obalah zaliva Riga lahko po viharjih najdemo koščke jantarja, zato zaliv imenujejo tudi Jantarjevo morje. Jantar ali rjavo baltsko zlato so po Jantarjevi poti trgovci že v času antike tovorili v Rim, danes pa se ogrlice, kipci in drugi spominki prodajajo na stojnicah in v najelitnejših modnih trgovinah.
Za vse popotniške sladokusce bo potovanje bo baltiških državah prineslo veliko pisanih doživetij. V Litvi boste lahko obiskali starodavno mesto Trakai, kjer boste poleg starega mestnega jedra občudovali srednjeveški grad, ki stoji na otoku sredi čudovitega jezera, prestolnico Vilno in staro hazeantsko mesto Kaunas. Posebno doživetje predstavlja obisk naravnega Klaipeda in polotoka Kurska Kosa, ki se v obliki 100 kilometrov dolgega naravnega nasipa v obliki kose, razteza ob litvanski obali. Zagotovo vas bo pritegnil tudi obisk Hriba križev, Kryžiu Kalnis, ki je romarsko središče in kraj posebnega pomena za litvansko ljudstvo. V Latviji boste navdušeni nad mestom Riga, čudovito naravo, in prodajalnami jantarja, v Estoniji pa nad prestolnico Talin in prelepimi naravnimi parki od katerih vam vsekakor priporočamo obisk parka Lahemaa.
Baltiške države vam bodo zagotovo ostale v spominu zaradi njihove pristnosti, umirjenosti in predvsem čudovite narave, ki bo povsod okoli vas. Potovanje po baltiških državah predstavlja pravi magnet za popotnike, ki si želijo bolj mirnih in resnično doživetih potovanj. To jim lahko ponudijo baltiški biseri, Litva, Latvija in Estonija.